Z VAMI ŽE 10 LET! | Inštitut Anahata Maribor

Juhuuhuuu….

Ta mesec praznujem okroglo obletnico delovanja Anahatke! Da svojo radost podelim z vami, vam ponujam manjše darilo v obliki popustov na vse, kar ponujam.

No, po vrsti. 10 let je kar dolgo obdobje. Je treba reči kakšno besedo o poti in prehojenih korakih. V tem času sem se kar velikokrat “posodobila”. Tako in drugače. In se še bom. Največji premik se je zagotovo zgodil ob nepričakovanem odhodu moje mami, ki me že deveto leto spremlja iz drugega domovanja. Tukaj so bili storjeni večji koraki v smeri duhovnosti, dušnosti bi rekla. Vrsto let sem delovala na polju znanosti, rada sem raziskovala, pisala članke, hodila na teren, konference… duhovni del ajurvede sem vedno dajala na stran, ker ga je z znanstvenim aparatom težko zaobjet (pa tudi to se spreminja). Vedno sem rada užila nova znanja, še vedno je tako, sedaj sem samo bolj izbirčna.

No, na mamim odhod me ni nič pripravilo in tudi vse, kar sem vedla, ne. Sesulo me je na delčke. Poleg počasnega odkrivanja sebe, sem se seveda še bolj zatekla v delo, dokler po treh letih nisem izgorela. Enostavno nisem več zmogla delovat na področju znanosti, po tem, ko sem se že leta prežemala z Vedskimi globinami. Tudi vse meditacije, joge, prehrana, itd mi ni vrnilo radosti in zaupanja v življenje. Šele, ko sem se po dveh letih spogledovanja z Bhagavat Gito ji le odprla, me je vrnila nazaj vase in nazaj k bogu ali višji inteligenci, ki prežema, vse, kar obstaja.

Tukaj se je začela moja prava pot, vrnitev domov, vrnitev k sebi. Kar sem celo življenje čutila, da je nekaj večjega nad nami, sem našla tukaj. Po polžje sem začela korakati po novi in nekako neznani poti, kjer sem se nemalokrat spotaknila, padla, se pobrala in nadaljevala. Bolj kot je moje zaupanje v vsevišnjega neomajno, bolj so moji koraki lahkotnejši, radostni in ljubeči. Bolj kot želim nadzorovat, prehitevat ali silit v karkoli, bolj se spotikam. To je ta hrana za dušo.

Vsi mi smo delček vsevišnjega, v vsakem človeku je del Njega, in ko zmoremo stopiti nad vse tri gune materialne narave (satva, rajas, tamas), ki nas vsakodnevno omejujejo, se zavedanje, da smo vsi isti, nekateri so pred nami, nekateri za nami, nekateri z nami, krepi in onemogoča prostor sojenju in ocenjevanju. To je moj mir in moja svoboda, kar pa ne pomeni, da nisem več pod vplivom gun

Lepa hvala vsaki duši, ki je tako ali drugače igrala svojo vlogo na moji samostojni poti – veliko smo si pomagali, razbijali zidove, osvetljevali poti, skupaj smo rasli, in tako nam želim še naprej. Brez vas, danes ne bi bila, kjer sem. Hvala iz