Čustva so naravni izrazi in odzivi, ki se pojavljajo v naših vsakodnevnih odnosih z zunanjim svetom. So posledica srečanja zunanjega sveta z notranjim svetom, zlasti s svetom spomina.
Kadar smo v popolnem zavedanju je um miren, prana ostaja negibna. Gibanje prane spremeni občutke v misli in misli v čustva. Ko se um aktivira in prana začne teči, prevzame smer zavedanje, ki postane pozornost. V trenutku, ko pozornost preide skozi vrata zaznavanja (oči, ušesa, nos itd.), postane zaznavanje, ki se preliva v občutke. Nato vstopi um in na podlagi svojih nakopičenih spominov začne ustvarjati misli, ki s seboj nosijo presojo, ocenjevanje. Čisto zaznavanje je sposobnost jasnega gledanja brez kakršne koli presoje ali pristranskosti. Ko pa se vključi um, človek občuti privlačnost ali odpor in ocenjuje izkušnje kot prijetne ali neprijetne. Nedolžno, čisto zaznavanje je zakrito. Čustvo je torej reakcija, ki se rodi iz spomina in ustreza trenutnemu izzivu zunanjega sveta.
Na primer, vsi nosimo slike ljudi iz svojega življenja, ki smo jih ustvarili iz zavestnih in podzavestnih čustev. Imamo podobo svojega moža ali žene, svojega fanta ali dekleta. Kadarkoli pogledate moža ali ženo ali jih poslušate, ravno te plasti podob/slik, ki smo jih ustvarili, filtrirajo informacije. To pomeni, da je velika verjetnost, v kolikor se tega ne zavedamo, da v svojem razmerju prejmemo zelo malo dejanskih informacij. Ker gledamo skozi ekran teh slik/podob. Vse kar prejmemo, se filtrira; to pa ni popolno zaznavanje, ampak delno. Morda spite s svojim možem, lahko pa ste od njega oddaljeni milje in milje, ker je on zajet v svoj lastni stroj za ustvarjanje podob, vi pa v svojega.
Narava čustev je, da tečejo znotraj in skozi nas, tako kot plima in oseka teče na morski obali. Čustev ne bi smeli tlačiti, temveč jim dovoliti, da dozorijo in zacvetijo v zavedanju. Tako kot dozoreli plodovi jeseni kapljajo z drevesa in listi padajo z vej, tako bi čustva morali sprostiti in odvreči tudi sami. Lepota čustev je v tem, da jih doživimo v polnem razcvetu in jih nato spustimo. Vendar ta naravni ritem zahteva svoj proces, da čustvo najprej prepoznamo, smo z njim v stiku, mu omogočimo, da dozori in ga nato spustimo. Spuščanje čustev pomeni predajo. Predaja pa pomeni pot proti srcu. Dosledna praksa prepoznavanja čustev, ki se dvigujejo, cvetijo in spuščajo, trenira um, da se ustali v stanju čistega meditativnega zavedanja in vodi k višji zavesti. To pomeni, da živimo v vedno večji harmoniji s svojimi mislimi, občutki, čustvi in okoljem.
Žal sodobna družba ne zagotavlja potrebnih orodij za ustrezno obdelavo čustev in izkušenj. Vsaka misel, občutek, čustvo ima svoj izvor in proces zorenja, kar je pomembno spoštovati. Ko se občutki in čustva dvignejo, je pomembno biti z njimi. Vendar smo na notranji proces le redko pozorni. Vsako čustvo ima kaj sporočiti, povedati zgodbo, vendar nismo pripravljeni poslušati. Bodisi nas ni, ali pa čustva nadziramo, zatiramo, pakiramo in shranjujemo, kakor materialne stvari, ki bodo pridno čakale. Rezultat? Nič več kot vedno večja duševna zastrupljenost, duševna ama.
Duševna zastrupljenost predstavlja blokado uma na subtilni ravni in morebitno oviranje v tkivih, organih in kanalih. Tako kot lahko fizična ama nastane iz uživanja stare, zastarele ali neprimerne hrane ali zaradi neustrezno prebavljene hrane, tudi duševna ama nastane iz nezrelih, nepredelanih surovih čustev, misli in občutkov. Ajurveda duševne strupe opisuje kot nerazrešena, kristalizirana čustva, ki se nalagajo v globoko vezivno tkivo. V ajurvedi se vsa čustva štejejo za došične reakcije, ki so po naravi razvrščene kot pretežno vata, pita ali kapa. Posameznik je nagnjen k doživljanju tistih čustev, ki ustrezajo njegovi konstituciji, zlasti kadar je ta doša povišana. Na primer, posameznik z visoko stopnjo vate bo nagnjen k tesnobi ali živčnosti, posameznik z visoko stopnjo pite k jezi ali razdražljivosti, medtem ko posameznik z visoko stopnjo kape k depresiji ali navezanosti. Več v spodnji tabeli.
| DOŠA |
NERAVNOVESJE |
RAVNOVESJE |
Vata |
Strah, anksioznost, nesigurnost, osamljenost, dnevno sanjarjenje, neprizemljenost, praznost, čustvena nestabilnost, nihanje razpoloženja, nemir, histerija, zmedenost. |
Jasnost, kreativnost, čuječnost, dojemljivost, radoživost, navdušenost, fleksibilnost, pripravljenost na spremembo |
|
Pita |
Jeza, nepotrpežljivost, frustracija, sovraštvo, ljubosumje, nasilje, zavist, kritičnost, agresija, perfekcionizem, razdražljivost, vznemirjenost, tekmovalnost, manipulacija, zavračanje, obsedenost in odvisnost od uspeha, |
Razumevanje, hvaležnost, dober spomin, pravilno prepoznavanje (videti stvari jasne, takšne kot so), pozornost, koncentracija. |
|
Kapa |
Navezanost, posesivnost, pohlep, hrepenenje, občutek nevrednosti, hlepenje po hrani ipd, teža, otopelost. |
Ljubezen, sočutje, skrb, nežnost, zadovoljstvo, izpopolnjenost, odpustljivost, stabilnost, prizemljenost. |
Po ajurvedi so čustva povezana tudi z določenimi organi. Jetra so sedež jeze, žolčnik sedež sovraštva ali ljubosumja, ledvice sedež strahu in tesnobe. Več spodaj v tabeli.
|
ORGAN |
ČUSTVO |
|
Pljuča |
Žalost, melanholija, obžalovanje. |
|
Ledvice |
Strah. |
|
Srce |
Skrbi, ranjenost. |
|
Jetra |
Jeza, bes. |
|
Žolčnik |
Ljubosumje, zavist. |
|
Vranica |
Navezanost, pohlep. |
|
Debelo črevo |
Živčnost, nervoza. |
Obvladovanje uma zahteva disciplino in trening s tehnikami, kot so meditacija, pranajama in joga, ki jih je mogoče kreativno povezati z marma chikitsa. Nenazadnje je cilj mir in spokojnost, življenje v svobodi in ljubezni, ki presega vpliv nihajočih čustev in preobratov zunanjega sveta.
dr. Maja Kolarević
