Medicinska antropologija je pod disciplina antropologije, ki izhaja iz socialne, kulturne, biološke in lingvistične antropologijo, da bi bolje razumela dejavnike, ki vplivajo na:
– zdravje in dobro počutje (opredeljene v širšem smislu),
– izkušnjo in razvoj bolezni ter njeno razširjenost,
– preprečevanje in zdravljenje bolezni,
– proces zdravljenja,
– družbene odnose v terapevtskem procesu,
– kulturni pomen in
– uporabo pluralističnih medicinskih sistemov.
Obravnava probleme, katerih etiologija (vzrok problema) ni nujno vzniknila v njih samih, temveč v kulturi – ogromno problemov je manifestacija kulturnih motenj in terapevtski antropolog lahko igra ključno vlogo v njihovi razrešitvi, še posebej na osebni ravni.
Medicinski antropologi raziskujemo, kako na zdravje posameznikov, na širše družbene formacije in na okolje vplivajo medsebojni odnosi človeka, kulturne norme in družbene institucije, politika in učinek globalizacije.
Antropologija kot interdisciplinarna in holistična znanost skuša razumeti vsa človeška obnašanja skozi najrazličnejše poglede – biološkega, psihološkega, družbenega, kulturnega, duhovnega.
Skozi terensko in terapevtsko delo s pacienti sem ugotovila, da je narativni intervju (širše uporabljena metoda v medicinski antropologiji) ne le kulturno sprejemljiv za ljudi, temveč zgodbo človeka umešča v jasno časovno perspektivo in omogoča preučevanje »kritičnih momentov« v njegovem življenju, ki so pogosto tudi sam vzrok težav. Na drugi strani pa je lahko ayurveda smiselno dopolnilo pri reševanju vzroka težav, ker zagotavlja orodja, ki omogočajo harmonično življenje z naravnim okoljem in so trajnostno naravnana.
