Jezus pa ti zasloni! TV zaslon, računalniški zaslon, iPad zaslon, tablični zaslon, zaslon telefona, veliko veliko zaslonov.
Večina od vas dela na teh zaslonih cel dan in mnogi, ko pridejo domov preživijo še več časa na zaslonih dokler ne zaspijo. E-pošta, spletno nakupovanje, blogging, igre na srečo, TV in seveda Facebookanje je le nekaj primerov, kako se lahko zasloni prikradejo v naše svetove in sesajo nas čas! Ampak zasloni niso živi. Ti zasloni nimajo prane ali življenjske energije. Zasloni nas utrujajo, ne energizirajo. Imamo lahko celo občutek, da “nimamo časa”, ker čas se zdi, da izgine v prepad zaslona in preden se zaveš je že čas za spanje. Prijatelji zasloni povečujejo Vata došo. Ti lahko povzročijo težave s spanjem, depresijo, anksioznost, evocirajo občutek osamljenosti in nizke lastne vrednosti. In seveda, povzročajo težave z očmi (Pita doša). Potrebujemo odmor od teh stvari, zato jih izključite vsako noč vsaj eno uro pred spanjem.
Zasloni imajo svoj namen, zagotovo! Ampak oni ne potrebujejo vadbe, zdrave prehrane, zdravega spanja, zabavnih hobijev na prostem in časa z družino. Mi pa smo živi! Zasloni niso. Torej, medtem ko se zanašamo na njih, da bi bilo naše delo opravljeno in včasih je tudi zabavno pogledati dober film, vas pozivam, da vsake toliko časa preživite stran od vsakršnega zaslona.
Izzivam vas, da poskusite preživeti tri večere zapored brez zaslonov.
In hočem vaše mnenje!
Večino časa samo »sanjamo« – ne gre zato, da nam je res mar do tega, kar je na zaslonu. Torej, pomislite na vse druge stvari, ki jih lahko počnete. Nekaj idej: predvajanje glasbe, gledanje kamina, joga, risanje, pisanje dnevnika, branje, kopel, sprehod, masaža drug drugega (partner, prijatelj, ipd.), iskanje novih receptov, priprava večerje, pisanje kartice vaši babici, klic prijatelja, cartanje s hišnim ljubljenčkom, samomasaža, dihalne vaje, meditacija ipd. Poglejte to! Ko so zasloni iz poti, obstaja toliko drugih stvari, ki jih lahko počnete, da nahranite svojo dušo. Sporočite mi, ko se boste napolnili z gorivom, prano in občutkom svežine kot jutranja rosa.
Maja Kolarević
