Razumevanje težav v duševnem zdravju v Ajurvedi
Charaka, najpomembnejši avtor v Ajurvedi, kot prvo poudarja, da se duševne bolezni pojavijo takrat, »kadar oseba ne dobi, kar želi in dobi, kar ne želi«. Ko posameznik dobi, kar želi, proizvaja želje, navdušenje in podobno, kadar pa dobi, kar si ne želi in je ločen od ugodnih stvari, vznikne žalost in podobni občutki. To pomeni, da oboje, tako želeno kot neželeno povzroči duševne bolezni. Dobiti želeno sproži željo (kama) in navdušenje (harsa), medtem ko dobiti neželeno sproži žalost (soka).
Kot drugo poudarja, da je vznik duševnih bolezni povezan z gunami – doseganje želenega skozi naraščanje radža gune in doseganje neželenega skozi naraščanje tamas gune. Duševno trpljenje, ki ga doživljajo ljudje, kadar ne dobijo, kar želijo in duševna navdušenost, ki jo ljudje doživljajo, ko dobijo, kar si želijo podobno poslabša možnost jasnega razmišljanja. Obe izkušnji proizvedeta »nasilje/kršitev znanja«.
Gune
V Ajurvedski psihiatriji so gune kot tudi doše upoštevane pri zdravljenju motenj razpoloženja. Gune so tri velike energije v možganih. Satva je osnovna sila dobrote, sočutja in razumevanja, svetlobe in miru; bolj kot nekdo razvija satvične lastnosti, lažje lahko odstraniti vir trpljenja. Ko v razumu dominira radža, oseba postane obsesivno aktivna, raztresena in se pritožuje nad nenehnimi mislimi, ki jih ne more utišati. Ko postane to neravnovesje še bolj poudarjeno, se pojavi hiperaktivnost, nespečnost, nezmožnost koncentracije in manija. Ko v razumu dominira tamas, se pojavi lenost, depresija, zaspanost, negativnost in pomanjkanje motivacije. Satva nekoga zbližuje z neposrednim razumevanjem kozmične zavesti, medtem ko radža in tamas slabša človekovo (napačno) dojemanje ločitve od kozmične zavesti. Glede na gune ločujemo na duševne in osebnostne tipe v katerih ena od gun dominira.
Kot tretje Charaka izpostavi, da so duševne bolezni stvar poznavanja samega sebe. Ekstremna občutja, kot je žalost, zavist in poželenje kot tudi evforija in vriskanje, v Ajurvedi kažejo na duševne bolezni. Ta občutja imajo moč, da prekinejo človekovo percepcijo o njih samih stran od realnosti; od tega kdo zares so in kako so povezani z drugimi in okoljem, svetom okoli njega.
Unmada
Ajurvedska psihiatrija pokriva besedo unmada, ki velja kot splošen izraz za vse duševne motnje, v katerih individuum izgublja moč za nadzorovanje njegovih dejanj in opravljanje dolžnosti v skladu z družbo. Charaka je klasificiral unmado na pet tipov, ki se razlikuje glede na endogeno (vata, pita, kapa in samnipata) in eksogeno.
VATA UNMADA: neprestano razmišljanje; nenaden spazem v očesu, obrvi, ustih, ramah, čeljusti, rokah in nogah; nenehen in nepovezan govor; nenehno smejanje, plesanje, petje, igranje s glasbenimi instrumenti v neprimernih situacijah, glasna imitacija zvokov, jahanje neprimernih vozil, občudovanje neprimernih stvari, manko apetita, gnus in močen odpor do hrane, hujšanje in robatost, jokanje, rdeče oči. Vata postane razdražena z vnosom mrzle in suhe hrane ali zaradi pomanjkanja hrane. Razdražena vata neugodno vpliva na srce, okuženo z duševno agonijo (skrb, strast, jeza), ki neprestano pači intelekt in spomin. Ti znaki in simptomi postanejo bolj očitni po prebavi hrane, ko vata naravno postane razdražena.
PITA UNMADA: iritacija in jeza, navdušenje v neprimernih okoliščinah, fizično nasilje, umik in želja po temnih prostorih, mrzli vodi in hrani, ki ima hladilni učinek, neprestana tesnoba, popadljive oči, netolerantnost, predrznost, golost, zastraševanje, tekanje, prekomerna vročina v telesu. Pita postane razdražena s prebavo – z vnosom pikantne, kisle in vroče hrane. Razdražena pita okuži srce posameznika in ga tako oropa samokontrole, kar lahko vodi k resnejšim posledicam.
KAPA UNMADA: apatičnost v govoru in aktivnostih; težnja k osamljenosti, biti na enem mestu in opazovati tišino; prekomerno spanje, slinjenje in smrkanje; razdraženost takoj po vnosu hrane (ko Kapa postane naravno razdražena); odpor do zunanjosti in čistoče; zabuhel obraz, bele in plašne oči, ki so z izločanjem zlepljene, belina na nohtih. Kapa skupaj s pito postane razdražena zaradi sampurana (prekomernim vnosom hrane) in lenobo. Razdražena kapa okuži srce in neugodno vpliva na intelekt in spomin, ker onesnaži um. Kapa sama ni sposobna proizvesti unmade, lahko jo samo skupaj s Pito.
SAMNIPATIKA UNMADA je posledica kombinacije okuženosti vseh treh doš, kar pomeni, da se vsi omenjeni simptomi manifestirajo sočasno. Ta tip unmade velja za izredno zahtevno vrsto motnje.
EKSOGENA UNMADA je po navadi posledica nepravilnega izpolnjevanja niyama (duhovne discipline) v sedanjem življenju in nepravilno ravnanje v preteklem življenju, kar vodi do polastitve bogov. Ta tip ima etiologijo, zgodnje simptome, aktualne simptome, stopnjo bolečine drugačno od endogenih tipov unmade, ki imajo vzrok v okuženosti doš. Nekateri učenjaki menijo, da je vzrok za ta tip v grešnih aktivnostih preteklega življenja. Lord Punarvasu Atreya meni, da je vzrok v intelektualni blasfemiji – posameznik ne spoštuje boga, asketov, prednikov, učiteljev, starejših, moških duhov, bogov gozda in vasi, demonov, strokovnjakov in drugih spoštovanja vrednih. Bog povzroča v njem unmado, zaradi njegovih neprimernih dejanj.
Kdaj in kako?
Etiologija ali vzroki za endogene oblike unmade se hitro pojavijo v sledečih okoliščinah:
- Ko je posameznik preplašen.
- Ko je njegov razum prizadet s predominantnostjo radža in tamas gune.
- Ko so doše v njegovem telesu otežene in okužene.
- Ko je hrano, ki je škodljiva in nečista, ko so sestavine v nasprotujoči proporciji ali se ne upošteva pravil prehranjevanja glede na doševsko zgradbo telesa.
- Ko se zateka k takšnim smernicam in dejanjem, ki niso koristne za dobro zdravje.
- Ko je njegovo telo prekomerno izčrpano.
- Ko ni v stanju zdravja glede na druge bolezni.
- Ko je njegov razum prizadet znova in znova s strastjo, jezo, pohlepom, navdušenjem, strahom, navezanostjo, napetostjo, anksioznostjo in žalostjo.
- Ko je deležen pretiranega fizičnega napada.
Za Unmado so značilni perverznost razuma, intelekta, zavesti, vedenja, spomina, želje, obnašanja in vodenja. Glede na perverznost razuma posameznik ne razmišlja o stvareh, ki so vredne razmišljanja; po drugi strani pa misli, da takšnih stvari ne bi bilo treba misliti. Glede na perverzijo intelekta razume večnost kot nekaj kratkotrajnega in uporabne stvari kot škodljive. Izguba zavesti posamezniku onemogoči, da bi imel jasno percepcijo in skoraj ničesar ne pomni oziroma pomni stvari nepravilno. Do predhodnih želja razvije odpor in se prepušča neželenim aktivnostim, ki so v nasprotju z duhovnimi vodstvom.
Tukaj Charaka poudari, da človek naj ne krivi bogov, prednikov za bolezen, katere vzrok je njegova intelektualna blasfemija. Posameznik mora sprejeti odgovornost za svojo srečo in nesrečo. Svetuje se vzdrževanje duhovne discipline (molitve, petje manter, meditacija, joga, dihalne vaje) in zatekanje k zdravim režimom glede na doševsko zgradbo telesa. Tak način življenja posameznika varuje pred razvojem unmade.
Razvoj unmade
V pretiranih okoliščinah postane razum resno prizadet in intelekt izgubi ravnovesje. Otežene in okužene doše vstopijo v kardinalni predel in blokirajo kanale razuma, kar proizvede unmado. Zgoraj omenjeni vzročni dejavniki onesnažijo doše, ki okužijo srce (dom intelektualnih aktivnosti posameznika), zmanjšajo satva guno (ena od treh atributov razuma, ki predstavlja čistost in zavest) in onesnažijo kanale, ki prenašajo duševne impulze, tako da zaslepijo razum. Okuženost intelekta je rezultat poškodovanosti njegovega substrata, to je srca. Žile, ki tečejo iz srca v različne dele telesa, da zagotovijo krvni obtok so odgovorne tudi za prenos duševnih stimulansov v različne predele telesa.
Znaki in simptomi
Zgodnji simptomi unmade, ki so povzročeni z okuženostjo doš so praznina v glavi, krvave oči, zvoki v ušesih, težko dihanje, pretirano slinjenje, pomanjkanje potrebe po hrani, anoreksija in slaba prebava, spazmiji v kardinalnem predelu, premišljevanje, utrujenost, nezavednost in anksioznost v neprimernih situacijah, kontinuirano ježenje, pogosta mrzlica/vročica, nestanovitna vdanost, bolečina v zgornjem delu telesa, pojav simptomov obrazne paralize, ki proizvaja gibanje ene polovice obraza, pogosto pojavljanje določenih sanj.
Splošni znaki in simptomi unmade so intelektualna zmedenost, nestanovitnost uma, spremenljiv pogled, nepotrpežljivost, nekoherenten govor in občutek vakuuma v srcu (praznost vdanosti). Tak posameznik z zmedenim razumom postane nesposoben doživljati ugodja, bolečine in skrbeti zase. Izgubi mir razuma in postane oropan spomina, intelekta in prepoznavanja. Njegov um valovi sem ter tja.
Vse dobro.
dr. Maja Kolarević
